Letos smo v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja organizirali v tednu otroka dve dejavnosti, ki sta povezovali gibanje in branje. Izhodišče je bila misel Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.
Z učenci druge triade smo se v četrtek odpravili na Šentjurski hrib, kjer so se učenci podučili o življenju na tem območju okoli 4., 5. in 6. stoletja, saj so bile tu odkrite najdbe iz tega obdobja. Zamislili so si, kako bi bilo, če bi živeli v tistem času in bi bivali ravno na Šentjurskem hribu. V skupinah so tako sestavljali zgodbe otrok v vlogi glavnih junakov iz obravnavane dobe, ki so se polni vragolij podili po griču in iskali dogodivščine.
Učenci tretje triade so imeli bolj reso temo, in sicer življenje med drugo svetovno vojno v Tržišču. Zadnji šolski dan v tednu otroka smo skupaj odšli do spomenika, posvečenega žrtvam druge svetovne vojne. Ogledali smo si tudi bunker, v katerem so si zavetje ob spopadih s partizani poiskali domobranci, in v njegovi bližini prebrali nekaj zgodb vaščanov iz knjige KS Tržišče v NOB. Ugotovili smo, da je eno izmed številnih pripovedi zaupal pradedek našega udeleženca dejavnosti. Na podlagi prebranega smo se v nadaljevanju pogovarjali o smiselnosti vojn in o tem, da v največji meri trpijo nedolžni in otroci. Na podlagi pripovedovanj in slišanih zgodb smo izvedeli, da v vasi obstaja še en bunker. Ko smo se vračali v šolo, smo ga iskali, a neuspešno, kar pa ni uničilo dobrega vzdušja v skupini.
Obe temi sta učence zelo zanimali. Všeč jim je bilo, da smo skupaj odšli nekam v naravo in tam brali, se pogovarjali in pisali zgodbe. Tako sta oba dogodka obogatila že tako pester teden otroka.
Irena Klukej
