Medtem ko večina dejavnosti stremi k digitalizaciji, je vsakoletni dogodek, namenjen ozaveščanju o pomenu pisanja z roko, njegovem vplivu na našo ustvarjalnost in spomin, še kako dobrodošel. V Tednu pisanja z roko smo se ponovno povezali z eno izmed človekovih osnovnih veščin, ki ni bistvena le za naš osebni razvoj, ampak tudi za razvoj družbe. Z učenci smo v roke prijeli pisalo in ustvarjali.
Najmlajši so napisali svoje ime, ga okrasili in pobarvali. Pri svojih dedkih in babicah so se pozanimali o pregovorih in jih nato predstavili v razredu. Drugošolci so napisali misel, spodbudo in pohvalo svojemu najboljšemu prijatelju ter tako v krajšem pismu utrjevali zapis pisanih črk, medtem ko so tretješolci utrdili lepopis z opisom svojega delovnega dne.
Četrtošolci so pri slovenščini obravnavali Lainščkovo pesem Ledene rože, ki so jo nato vključno z
razredničarko prepisali na list, in pazili na čitljivost. Knjižničarka je za učence 4. in 5. razreda izvedla
knjižnično-informacijsko znanje. Tako so prebirali pesmi in zgodbe o otroštvu, spominih nanj in
vonjavah, ki so jih popeljali v njihovo preteklost. Podoživljali so svoje trenutke s starimi starši in jih
nato prenesli na papir. V knjižnici je tako zadišalo po pečenih piškotih, morski vodi, pokošeni travi,
vonju lesa …
Tudi na predmetni stopnji je bilo pestro. Šestošolci so pri razredni uri iskali lepe misli, ki so jih nato s čitljivo pisavo zapisali v liste v obliki srčka, ki krasijo pano pred učilnico geografije, s čimer imajo tudi drugi učenci priložnost, da jim branje le-teh polepša vsakdan. Pri slovenščini so šestošolci ustvarjali zapise o prebrani knjigi iz zbirke Pet prijatelje, jo likovno poustvarjali in nato s pomočjo kamišibaja vsebino tudi predstavili. Sedmošolci so ustvarjali plakate o različnih državah in pri tem pazili, da ne vsebujejo preveč podatkov, ampak da so poudarjeni najpomembnejši podatki, ki so napisani čitljivo. Osmošolci so se spomnili na svoje najljubše dogodke iz otroštva, ki so jih prelevili na papir, devetošolci pa so razmišljali o svojih osnovnošolskih spominih in napisali pesem.
Tudi v podaljšanem bivanju učencem ni bilo dolgčas: pisali so lepe misli in jih podelili drugim, s snežnimi kepami so poustvarili svoje lepe trenutke, na podlagi vonja v steklenički so se spomnili na svoj najljubši dogodek in ga čitljivo napisali. Manjkali niso niti recepti naših babic, ki so jih raziskovali tudi učenci pri gospodinjstvu. Teden pisanja z roko nam je znova pokazal, da ima pisanje z roko še vedno pomembno mesto v našem življenju. Dejavnosti so nas spodbudile, da bomo tudi v prihodnje večkrat posegli po pisalu in čitljivo zapisale dragocene spomine.
Vesna Perko, koordinatorica projekta na šoli
